Rešimo Muro
Back

Novice

Umetniška akcija »Murali, za Muro gre!«

Sladki Vrh, Gornja Radgona, Radenci – Muzej norosti, Trate v okviru kampanje Rešimo Muro!, skupaj z umetnico Sašo Bezjak, organizira umetniško akcijo »Murali, za Muro gre!«, ki bo potekala med 11. in 13. majem v Sladkem Vrhu, Gornji Radgoni in Radencih. V akciji bodo sodelovali uveljavljeni in priznani slovenski umetniki in umetnice, ki se bodo pridružili boju za ohranitev prosto tekoče reke Mure.

Z umetniško akcijo želijo opozoriti na pomen ohranjanja neokrnjene narave in nesprejemljivost umeščanja hidroelektrarn na reko Muro. Gre za še eno v nizu številnih aktivnosti, s katerimi nevladne organizacije v sodelovanju z domačini in zagovorniki ohranjanja narave in kulture zahtevajo, da država dokončno opusti načrte za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri.

»Umetniška akcija bo potekala od 11. do 13. maja 2018, in sicer v obliki slikanja t. i. Muralov na zunanje površine objektov v občinah Šentilj, Gornja Radgona in Radenci, skozi katere teče reka Mura. Z umetniško akcijo želimo prispevati k osveščanju domačinov, pa tudi odločevalcev. Po odhodu umetnikov bodo občine bogatejše za umetnino priznanih slovenskih umetnikov. Umetniki sodelujejo brezplačno, njihova umetnina je prispevek v boju za ohranitev reke Mure,« je povedala Sonja Bezjak, so-organizatorka akcije.

Umetniška akcija in ustvarjalno druženje bo potekalo od petka, 11.5. 2018, do nedelje, 13.5. 2018, na naslednjih lokacijah:
•Gornja Radgona: Mladinski center, Trg svobode 15
•Radenci: Boračevska cesta 2, 9252 Radenci
•Sladki Vrh: ribiška utica pri Lencovem ribniku (ob cesti Sladki Vrh – Trate)

Umetniki in organizatorji bodo novinarjem in javnosti na voljo v času umetniške akcije (12.5. med 10.00 in 13.30 ter 15.30 in 19.00 uro; 13.5. med 10.00 in 13.30 uro).

SEZNAM SODELUJOČIH UMETNIKOV in njihovi kratki CV-ji

Andrej Brumen-Čop
Andrej Brumen Čop se je rodil 14. 5. 1967 v Mariboru. Leta 1993 je končal študij slikarstva na ALU v Ljubljani in leta 1995 podiplomski študij slikarstva na ALU v Ljubljani. Leta 1994 je gostoval v Gradcu na povabilo galerije WERKSTADT GRAZ. Od leta 1995 je samostojni ustvarjalec na področju kulture in član ZDSLU. Leta 1997 je prejel štirimesečno štipendijo češke vlade za študij slikarstva na likovni akademiji v Pragi. Leta 2000 pa trimesečno delovno štipendijo za bivanje v New Yorku. V letih 2001-2002 je bil glavni urednik revije za likovno umetnost Likovne besede/Art Words. Leta 2003 je opravljal trimesečno delo v ateljeju MGLC v Ljubljani. Leta 2004 je prejel delovno štipendijo Ministrstva za kulturo RS za leto 2004. Leta 2009 je izvedel enomesečno bivanje v slovenskem ateljeju v Berlinu ter začel poučevati na Oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerzi v Ljubljani.

Anka Krašna
Anka Krašna se je rodila leta 1950 v Mariboru. Po končani gimnaziji in Pedagoški akademiji Maribor se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in tam leta 1976 diplomirala pri profesorju Gabrijelu Stupici (slikarstvo) in pri profesorju Francetu Kokalju (slikano okno – vitraj). Leta 1979 je uspešno končala specialistični študij za slikarstvo na ALU v Ljubljani pri profesorjih Jožetu Ciuhi in Marijanu Tršarju. Študijsko je potovala po Aziji, Ameriki in po številnih evropskih državah in ta potovanja zaokrožila z bivanjem v Cité Internationale des Arts v Parizu. Kor redna profesorica poučuje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. S svojimi deli je sodelovala na več kot 190 skupinskih razstavah doma in v tujini (Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Madžarska, Poljska, Češka, Belgija, Anglija, Makedonija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Ciper in Španija). Doslej je imela več kot 80 samostojnih razstav doma in v tujini.

Ana Pečar
Ana Pečar se je rodila leta 1977. Deluje in živi na križišču novih tehnologij in starih religij. Njeno delo stoji na temeljih goste in čvrste dediščine učenosti ter plasteh neresnične resničnosti. V njenem delovnem območju so video umetnost, intermedijski plesni performansi in audiovizualne instalacije v dialogu s specifičnimi prostori. V montaži zvoka in slike sledi ritmu, pulzu časa. Formalno vzgojo je pridobila na Corcoran school of Art v Washingtonu, D.C. in na Pedagoški fakulteti v Mariboru, neformalno pa na številnih delavnicah ter v medosebni dinamiki. Njena namenska metoda je vzporedno delovanje v več skupinah. Zaprisežena je: Digitalni komuni (igra plesalke in tehnologije), Traku 47 (multimedijskemu kolektivu, delujočem na  področjih računalniško proizvedene glasbe, akustičnih zvokov, slikanja v živo, videa in javne provokacije), BBM (skupina s sedežem v Berlinu, specializirana za razvoj prototipov umetniških pripomočkov novih tehnologij in medijskih umetniških predmetov, kot so roboti, video zidovi, stroji za produciranje videa in zvoka), Byzantine Cadillacu (avdio-vizualnemu kabaretu) in SO0GLEDom (novi produkcijski enoti, samoorganizirani skupini samostojnih avtorjev, izhajajočih iz različnih umetniških področij, kuratorstva, producentstva, teorije in kritike, novinarstva).

Andreja Džakušič
Andreja Džakušič se je rodila 29. marca 1971 v Celju. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končala tudi magistrski študij oblikovanja. Izpopolnjevala se je na Vysoki Školi Vytvarnih Umeni v Bratislavi na Slovaškem in na Akademii Sztuk Pieknich v Krakovu na Poljskem. Leta 2004 je bila kot umetnica na delovnem obisku v Belfastu. Od leta 2000 je vpisana v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture MK RS kot intermedijska umetnica in performerka, pedagoginja v kulturi, unikatna oblikovalka, oblikovalka vizualnih komunikacij in interdisciplinarna ustvarjalka sodobne umetnosti. Uporablja različne medije: performans, fotografijo, video, interaktivno instalacijo, ukvarja se predvsem z družbeno angažirano umetnostjo in umetnostjo v javnem prostoru. Aktivno deluje v Društvu likovnih umetnikov Celje in soorganizira projekte (razstave, dogodke) in festival umetniških akcij v javnem prostoru Vstop prost/Admission Free. Deluje v različnih kolektivih, kot so SIVA (skupaj s Simonom Macuhom in Ivo Tratnik), Javna branja idr. Živi in dela v Celju.

Aleksandra Farazin
Aleksandra Farazin se je rodila leta 1981 na Ptuju. Končala je študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Leta 2011 je diplomirala pod mentorstvom profesorja Ota Rimeleja na temo avtoportreta v risbi, fotografiji ter performansu. Med in po študiju se je dodatno izpopolnjevala na Finskem (AEGEE 2007, HSS Collective Paintings Workshops 2011).Svojo profesionalno pot kot umetnica in likovna pedagoginja je nadaljevala v Turčiji, Istanbulu (Halka Art Residency, Open Studio Days, European Commission Comenius Assistants). Nedavno je sodelovala na tretjem mednarodnem trienalu v Turčiji (3rd International Istanbul Trienniale 2016), kjer se je predstavila s svojo organsko site-specific instalacijo. Deluje na področju vizualne umetnosti, kot likovna pedagoginja in kulturna organizatorka. Ukvarja se z različnimi mediji, med drugim s fotografijo in site-specific-om, videom, instalacijami ter uporabno umetnostjo. Njena dela so vsebinsko konceptualna, analitična, intervencijska ter avtorefleksivna, pogosto tudi v odnosu do narave.

Iva Tratnik
Iva Tratnik se je rodila leta 1980 v Celju. Leta 2006 je diplomirala in leta 2012 magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, danes pa se kot samozaposlena v kulturi preizkuša in uveljavlja v različnih umetniških praksah, tako doma kot v tujini. Leta 2015 kot ena izbranih ustvarjalk zastopa Slovenijo na milanskem Expu. Ustvarja velika oljna in akrilna platna, kolaže, portrete, skulpture, tekstilije, risbe in instalacije v različnih medijih, najraje iz recikliranih materialov. Vse pogosteje nastopa v performansih in butoh/sodobnih plesnih predstavah, v katere včasih poseže tudi kot scenografka in kostumografka.

Keiko Miyazaki
Keiko Miyazaki se je rodila leta 1978, v Ehime na Japonskem. Po končanem študiju na Northumbria University v Angliji (2003) se je preselila v Slovenijo, kjer je študij nadaljevala na ALU v Ljubljani (2004) in leta 2005 na Akademiji likovnih umetnosti v Krakowu. Danes živi in ustvarja v Preboldu pri Celju. Njeno delo temelji na opazovanju družbenih struktur, pomemben segment njenega ustvarjanja je komunikacija, ki vključuje povezovanje in sodelovanje s posamezniki iz neposrednega in širšega okolja. Za svoje delo je prejela nagrado Sakaide Art Grand Prix (1999, 2002), Cosmos Cable TV Award (2005) in nagrado Shikokuchuou City Award za kulturni prispevek. Razstavlja od leta 1998, med zadnjimi sta samostojna razstava Ženska v Galeriji Insula v Izoli (2017) in skupinska Ksihti v Tovarni umetnosti v Majšperku (2017).

Milan Ketiš
Milan Ketiš živi in ustvarja v Mariboru in na Sv. Ani. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V letu 2017 je magistriral na programu slikarstva z nalogo naslovljeno Prostor duhovnosti, človek narava in kultura. Njegovo delo je bilo predstavljeno na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Po zaključku študija Milan na različne načine aktivno išče svoje mesto v polju umetniškega udejstvovanja. Sodeluje na raznoraznih delavnicah, projektih, samostojno ustvarja in raziskuje ter se povezuje z drugimi umetniki, posamezniki, društvi in institucijami. Polje njegove ustvarjalnosti zajemajo teme, ki se lotevajo človekovega odnosa z naravo, ter duhovnosti. Poslužuje se različnih medijev, slike, reliefa, instalacije, performansa …

Saša Bezjak
Saša Bezjak se je rodila leta 1971 v Mariboru, odraščala pa je na Tratah v Slovenskih goricah. Diplomirala je leta 1999 na Pedagoški fakulteti v Mariboru iz likovne pedagogike pod mentorstvom profesorja kiparstva Darka Golije, leta 2001 pa iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom profesorice Metke Krašovec (praktični del Slika kip) in profesorice umetnostne zgodovine dr. Nadje Zgonik (teoretični del Štiri osebna stališča mladih mariborskih umetnikov). Leta 2009 je prav tam končala magistrski študij kiparstva pri profesorju Luju Vodopivcu s temo Različne dimenzije realnosti. Od leta 2002 je samozaposlena v kulturi. Leta 2013 ji je Univerza v Mariboru podelila naziv strokovna sodelavka za predmetno področje specialna didaktika. Ukvarja se z risbo, sliko, kipom, vezenino, likovnimi akcijami in poučevanjem. Že desetletje kot mentorica pripravlja likovne delavnice za mladino in odrasle ter organizira razstave del, ki tam nastanejo. Od leta 2006 živi, dela in ustvarja v Gornji Radgoni.


Za dodatne informacije:
mag. Saša Bezjak, akad. slikarka, pobudnica in soorganizatorka, 031 769 557, sasa.bezjak@gmail.com  
dr. Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti Trate, 031 585 967, sonja.bezjak@gmail.com  
Andreja Slameršek, kampanja Rešimo Muro!, 040 669 991, slandreja@gmail.com