Dunaj/ Zagreb/ Budimpešta/ Ljubljana/ Beograd, 15. september ¬– Medtem, ko se svet sooča s klimatsko krizo in degradacijo narave, je današnja UNESCO-va razglasitev 5-državnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava, ki poteka v Abuji, Nigeriji, zgodovinski korak v novo prihodnost za naravo in ljudi.  

Biosferno območje, ki se razteza preko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Območje in obsega  skoraj milijon hektarjev ter  700 kilometrov rečnega je uradno postalo največje varovano rečno območje v Evropi ter predstavlja mednarodni primer sinergije varstva narave in trajnostnega razvoja. Zaradi edinstvenih habitatov in številnih redkih vrst, je biosferno območje znano tudi kot Evropska Amazonka.

"Razglasitev s strani UNESCO je pomemben kazalnik mednarodnega sodelovanja in skupne zelene vizije, ki dodatno krepi sodelovanje, a tudi enotnost v Evropi. To je pomemben korak naprej pri ohranjanju naravnih in kulturnih zakladov v regiji, pa tudi močan primer, kako lahko ohranjanje narave združi države, Prav tako prispeva k implementaciji strategije EU za biotsko raznovrstnost, s katero se do leta 2030 želi revitalizirati 25.000 km rek in zaščititi 30 odstotkov kopenskega območja EU. To je samo še en potrjen mandat za vseh pet držav, da skupaj obnovijo in varujejo pokrajine Mure, Drave in Donave," je povedala Nataša Kalauz, direktorica WWF Adria svetovne organizacije za varstvo narave, ki je od samega začetka del te iniciative.

Čeprav ideja o 5-državnem UNESCO biosfernem območjuMura-Drava-Donava datira koncem  prejšnjega stoletja, se je delo inštitucij pričelo leta 2011. Področje biosfernega območja je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, peščene in gramozne brežine, strme brežine, zaledja in mrtvice. Prav to področje je dom največje populacije orlov belorepcev v Evropi in gnezdišče številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male beloglave čigre in črne štorklje, ter bivališče bobrov, vider in rib, kot je jeseter.

Ne samo, da so številne vrste odvisne od Mure, Drave in Donave, ampak tudi skoraj milijon ljudi, katerih življenje so oblikovale reke. Neokrnjena poplavna območja varujejo naselja pred poplavami, reke nam zagotavljajo pitno vodo, rodovitno zemljo, blažijo posledice podnebne krize, prav tako pa so tudi območja rekreacije in navdiha ter so lahko gonilna sila trajnostnega razvoja.

»V času podnebne krize in velikega izumiranja vrst postaja varstvo narave stvar preživetja. Razglasitev biosfernega območja je pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za negativne prakse, kot so novi projekti izgradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek ali izkopavanja usedlin. Evropsko Amazonko zato vidimo kot dober primer sobivanja ljudi in narave,« je dodala Kalauz.

Vrednost varovanja tega območja je prepoznala tudi Evropska unija, ki je s svojimi programi podpore sofinancirala projekte v vrednosti več kot 20 milijonov evrov, ki prispevajo k varstvu narave in razvoju tega območja.

»Čeprav smo z razglasitvijo dosegli zelo velik korak za ohranitev rek Mure, Drave in Donave za vse prihodnje rodove, nas čaka še veliko dela. Da ne bi imeli še enega "papirnatega parka", potrebujemo večjo zavezanost odločevalcev, pa tudi poslovnežev, da bi spodbudili trajnostni razvoj evropske Amazonke. Pričakujemo nadaljevanje dobrega sodelovanja, resnično živega biosfernega območja, v katerem se narava obnavlja, spodbujajo inovacije in v katerem so lokalne skupnosti gonilne sile za spremembe «, je poudarila voditeljica iniciative Mura-Drava-Donava v  WWF Adria Ivana Korn Varga.

-KONEC-
Za več informacij:
Nevenka Lukić Rojšek, predstavnica WWF Adria v Sloveniji, nrojsek@wwfadria.org, +38651339899
Petra Boić Petrač, direktorica komunikacija i donacija građana, ppetrac@wwfadria.org, +385 91 2905 976
Ana Kuzmanić, projektna koordinatorica, akuzmanic@wwfadria.org, +385 95 256 7779

Dodatne informacije o biosfernem območju:

Od ideje do 5-državnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava

Pobudo za zaščito rečnih pokrajin Mure, Drave in Donave na področju Avstrije, Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Srbije so sprožili okoljski aktivisti in organizacije civilne družbe, vključno s WWF, s podporo Fundacije MAVA. Zaradi velikega naravnega bogastva in številnih ogroženih in zaščitenih vrst, prisotnih na tem območju, so se pobudi skozi leta pridružili številni deležniki z vseh področij - naravovarstveniki, sektor vodnega gospodarstva, lokalne in regionalne oblasti, znanstvene ustanove, lokalne skupnosti in drugi.
Delo pri vzpostavitvi 5-državnega Unescovega biosfernega območja Mura-Drava-Donava se je uradno začelo leta 2011, ko so okoljski ministri vseh petih držav podpisali deklaracijo o vzpostavitvi čezmejnega biosfernega območja. Hrvaška in Madžarska sta leta 2012 zavarovali svojo rečno pokrajino, sledile so Srbija (2017), Slovenija (2018) in Avstrija (2019). Skupna nominacija, ki je bila uradno poslana aprila 2020, je štiri dele sestavljanke povezala v eno samo varovano območje.

Več o biosfernih območjih

Biosferna območja opravljajo tri glavne funkcije:
• vzdrževanje ekosistemov
• razvoj regionalnih socialno-ekonomskih in okoljsko trajnostnih razmer
• spodbujanje izobraževanja, raziskav in spremljanja stanja okolja

Biosferna območja
Mednarodno jih priznavajo institucije OZN, imenovani so s strani nacionalnih vlad - ostajajo v pristojnosti držav, v katerih se nahajajo. Razglasitev biosfernega območja se je leta 1970 začela kot UNESCO -ov program Človek in biosfera. Trenutno je v več kot 129 državah 714 biosfernih območij. Od tega je 21 čezmejnih. Biosferno območje Mura-Drava-Donava bo prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo pet držav.

Coniranje biosfernega območja Mura-Drava-Donava:

Koncept biosfernega območja opredeljuje približno 300.000 hektarjev osrednje cone in obrobne cone ter dodatnih 700.000 hektarjev prehodne cone. Osrednja cona je zakonsko zaščiteno in je sestavljena iz obstoječe mreže zavarovanih območij kot ekološke osnove rezervata. Zajema predvsem območja rek in poplavnih ravnic, ki se večinoma nahajajo znotraj poplavno zaščitenih nasipov.

Cilji in ukrepi v osrednji coni so večinoma osredotočeni na ohranjanje naravnih habitatov, vrst in procesov ter na obnovo uničenih delov. Območje vpliva se razteza vzdolž rek, oddaljenih od strug. Zanj je značilen mozaik kultivirane zemlje in podeželskega prostora, ki prav tako vsebuje manj ločene dele mrtvic, ribnikov in majhnih mokrišč. Tu je prisotno ekstenzivno kmetijstvo, kot so paša goveda, zbiranje sena, ekološka pridelava, prodaja lokalnih proizvodov in ekoturizem. Zunanje prehodno območje zagotavlja regionalno gospodarsko in znanstveno podporo prehodnemu območju. Večina mest in univerz se nahaja na tem območju.

Znotraj biosfernega območja se nahaja mreža 13. varovanih območij, ki poudarjajo ekološki pomen rek, vključuje pa svetovno znani naravni park "Kopački rit", Regijski park »Mura-Drava« na Hrvaškem, Posebni naravni rezervat »Gornje Podunavlje« v Srbiji in Nacionalni park »Donava-Drava« na Madžarskem ter območja Natura 2000 v Sloveniji in v Avstriji.